Empty Avatar
Wednesday 16 November 2016

Dvajset let je, odkar sva se prvič ljubila. Ljubiva se še danes. Bolj. Pravzaprav ne vem, če bi tistemu občutku pred 20 leti lahko rekli ljubezen. Vsaj ne v takem pomenu, kot jo doživljava danes. Bila je slepa, polna strasti, neučakana in posesivna in zelo lepa. Ljubezen. In seveda tudi Monika.

Danes je drugače. Ljubezen ni slepa, čeprav vidiva slabše kot pred dvajsetimi leti. Poznava se. Sprejela sva drug drugega z vsemi lastnostmi. Z značilnostmi, ki jih že od začetka obožujeva drug na drugem pa tudi z značajskimi lastnostmi, ki nama niso nikoli bile blizu. Strast se je spremenila v nežnost. In prav iz nežnosti včasih še vedno močno vzplamti ogenj strasti. Posesivnost je zamenjalo zaupanje. Zaupanje, da sva lahko odprta in odkrita drug z drugim. Seveda so besede zavite v vato modrosti a vseeno ne zamolčane. Rada raziskujeva najini telesi in najini duši. Se opazujeva v različnih situacijah, ustvarjava provokativna ozračja. In se potem o tem pogovarjava. Zelo sva vesela, da sva spoznala nekaj parov, s katerimi lahko deliva najine občutke. Se veliko pogovarjamo in včasih..., ja včasih se tudi poigramo. Uresničujemo naše fantazije.

Pa vendar sva v ljubečem odnosu samo midva. Par. Mož in žena. Oče in mati.

Ponoči sva se zbudila. K nama se je v posteljo pretihotapil najmlajši otrok. Zaželela sva si tesnega stika. Slekla sva pižami in se objela. Dobro, da je postelja zelo široka... Stik najinih golih teles naju vedno še bolj poveže. Nežno sva se božala in stiskala. Potem sva se preselila na Love sofo, ki je locirana malo od postelje. Otrok je spal na svoji strani prostrane zakonske postelje, midva pa sva tiho menjala različne položaje. V poltemi sem videl silhueto njenega telesa. Polni joški, vitek životec, dolge noge. Še vedno mi je všeč kot prvi dan. Razmišljam, kakšno srečo imam, ko se nežno ziba nabita na svoj-moj čvrst most do njene duše. Z leti sva okrepila mišice v predelu najinega stika in lahko z rahlimi gibi in kotroliranim dihanjem doživljava še močnejše občutke. Kako je lepa moja žena. Dejstvo, da sva morala biti zelo tiha, da nebi zbudila male kepice pod odejo, naju je na nek način dodatno podžgalo. V vsakem položaju je moj trdi penis prodiral pod drugačnim kotom in dražil njeno mokro zabuhlo mucko. Dobro poznam njene odzive. Vem, kdaj je trenutek, da malo upočasnim, kdaj, da ga zategnem navzgor in še izdatneje masiram njeno G točko. Vem, kdaj se ji bliža vrhunec in se pripravim... Najlepše je, ko se tik pred orgazmom pogledava v oči in ne izpustiva pogleda, ko se najini telesi krčita. Tudi ko je temno, čutiva osredotočene poglede. Orgazem se prenese še v najini duši, midva pa sva še bolj povezana. Potem, če je le možno, še malo zaspiva. Objeta, gola, dišeča, zadovoljna, srečna.

Empty Avatar

krasno napisano

Empty Avatar

Hvala